“Ne kradi!” (2. Mz. 20:15 SSP3) je ena izmed desetih zapovedi, ki so bile podlaga za Božji standard pravičnosti oziroma prave poti za naše življenje. Kraja je nasprotje Božje narave, ker nasprotuje pravičnosti in poštenosti. Nasprotje kraje ni le delo z namenom poskrbeti za lastne potrebe, temveč tudi delo z namenom deliti s potrebnimi. To je zato, ker resnica prebiva v Resnici, v Njem, ki je prišel, da bi dal, ker On je tudi ljubezen. Torej, posvetimo se temu, da delamo ne le za zadovoljitev svojih življenjskih potrebščin, temveč tudi za to, da bi lahko pomagali drugim.

Kot smo že omenili, človek je bil ustvarjen, da ima skupnost z Bogom ter da obdeluje vrt in vlada na zemlji. Lahko povzamemo, da smo bili ustvarjeni za skupnost in delo. Razumljivo je, da so raziskave pokazale, da se bo nekomu, ki ni vključen v kakšno smiselno delo, zmešalo. Bili smo ustvarjeni, da v življenju nekaj smiselnega počnemo, in če tega ne spoštujemo, to vpliva na samo bistvo naše človeške identitete.

Lahko še malo nadaljujemo in rečemo, da smo lahko samo do tiste mere, do katere smo vključeni v smiselno delo, izpolnjeni in živimo v miru s samim seboj. Najpomembnejše in najbolj smiselno delo je to, ki ga počnemo pri služenju Bogu, ko opravljamo funkcije udov Kristusovega telesa. Zavedati bi se morali, da je najbolj smiselno tisto delo, ki ga počnemo iz najbolj plemenitih razlogov, to je, da se nesebično razdajamo drugim.

“Smiselno” ne pomeni nujno, da gre za delo, v katerem uživamo in si ga želimo početi. Naše zadovoljstvo ne prihaja vedno iz samega opravljanja nalog, temveč iz tega, da smo naredili nekaj, kar je bilo potrebno storiti. Prekletstvo, ki je prišlo nad človeštvo v trenutku padca v greh (1. Moj. 3,17), je bilo, da opravlja delo »s trudom in v potu obraza«. Delo samo ni prekletstvo, prekletstvo je, da je delo po nepotrebnem težko in se je potrebno za rezultat truditi. Mnogi, ki se zvesto trudijo za svoje preživetje, so še vedno pod prekletstvom, zelo veliko se morajo truditi, da bi dosegli rezultate. Ena izmed koristi, ki jo imamo v križu Jezusa Kristusa, je, da je odstranjeno vsako prekletstvo, vključno s prekletstvom težkega dela. Kako pa to lahko dosežemo?

Morda mislimo, da bomo to dosegli tako, da dobimo boljšo službo, višje plačilo za svoje delo itd. To pa ni nujno tako. Ko sem postal kristjan, sem začel delati v gradbeništvu, to delo je bilo zelo težko. Poleg tega je bilo umazano in opravljali smo ga v vročini, plača je bila na začetku zelo nizka, saj sem bil čisto navaden delavec. Potem sem se odločil, da bom opravljal svoje delo, kot da bi ga opravljal za Gospoda. Odločil sem se, da bom vse, kar počnem pri gradnji, počel za Gospoda. Zelo kmalu je delo postalo tako izpolnjujoče, da sem vsako jutro komaj čakal, da grem v službo. Poleg tega so tudi drugi opazili, da imam nevsakdanjo strast, da vsako nalogo, ki mi jo zaupajo, opravim z odličnostjo. Prav zaradi tega se je moj delodajalec odločil, da bo investiral v moje dodatno usposabljanje in mi pomagal pri napredovanju, ki je tako bilo hitrejše kot po navadi. V manj kot dveh letih sem že prejemal enako plačo kot popolnoma usposobljen tesar. Šlo je za podjetje, ki ni spadalo v noben sindikat, vendar v celotni zgodovini tega podjetja še nihče ni v štirih letih tako znatno napredoval. Po navadi je napredovanje trajalo šest let. Razlog ni bil v tem, da bi bil jaz boljši ali pametnejši od drugih. Napredoval sem zaradi svoje drže. Še pomembnejše pa je bilo to, da sem živel z neverjetnim občutkom uspeha in zadovoljstva zaradi opravljenega dela.

Naš cilj naj ne bi bil, da se izogibamo delu, temveč da se osvobodimo prekletstva tako, da naše delo postane produktivno in izpolnjujoče. Najosnovnejši način, kako to lahko storimo, je, da vsako opravilo postane naše slavljenje, vse začnemo delati za Gospoda. Naslednji način, ki nam pomaga osvoboditi se prekletstva, nas bo morda presenetil.

Večina ljudi gre v službo z namenom, da poskrbijo za svoje potrebe in potrebe svoje družine. To je zagotovo dober razlog za delo, vendar je na omenjenem mestu v Svetem pismu rečeno nekaj drugega. Delali naj bi zato, da imamo nekaj, kar lahko delimo s pomoči potrebnimi. To je krščanska ljubezen. Početi stvari za druge je pravzaprav ena izmed najbolj izpolnjujočih stvari, ki jih lahko naredimo. Prav zato tudi mnogi, ki sploh ne poznajo Gospoda, postanejo filantropi. Dajanje nam prinaša neverjetno zadovoljstvo.

Obstajajo ljudje, ki ne morejo delati. Gospod je omenil, da bodo revni vedno nekje okrog nas. Zagotovo so nekateri revni zaradi lenobe in neodgovornosti. Večinoma pa so ljudje revni zaradi tega, ker so se rodili v razmerah, kjer je revščina edina možna pot. Jakob pravi, da je Bog izbral tiste, ki so revni na svetu, da bodo bogati v veri (glej Jakobovo pismo 2,5). Nikoli ne bi smeli prezirati revnih ljudi. Nasprotno, v čast in privilegij bi nam moralo biti, da služimo tistim, ki so imenovani bogati v veri.

Prav tako se moramo zavedati, da je veliko del, ki ne uživajo veliko ugleda, kot na primer mati v gospodinjstvu, ki skrbi za vzgojo otrok, vendar so ena izmed najpomembnejših na svetu. Vsaka mati v Kristusu je »kraljevska mati«, ki ima to nedoumljivo čast vzgajati bodoče kralje in kraljice, ki bodo vladali na svetu. Kaj bi lahko bilo pomembnejše od tega? Morda ne prejema neposrednega plačila za svoje delo, ampak kako bi sploh bilo mogoče ovrednotiti takšno delo? Kako bi lahko nekdo želel zamenjati takšno delovno mesto za en čist navaden zemeljski poklic? Gotovo nimam nič proti ženskam, ki opravljalo določen poklic, vendar moramo vedno najvažnejše stvari ohraniti na prvem mestu. Naša naloga, biti dobri starši, je bistveno večja čast in odgovornost in lahko postane precej bolj izpolnjujoča kot katerokoli drugo delo, ki ga opravljamo. Po mojem mnenju so možje v glavnem poklicani, da poskrbijo za družino, da bi se žene lahko doma posvetile stvarem, ki so zares pomembne in častne. Kaj pa prinaša staršem večjo čast kot pa njihovi čudoviti otroci?

Nikoli ne smemo pozabiti, da je glavni cilj našega dela, da smo v blagoslov drugim. Ko opravljamo svoje delo s tem namenom, nam ni več težko in delo postane slaven in izpolnjujoč način slavljenja.

 

(Vir besedila: A Message to the Glorious Church (Sporočilo slavni Cerkvi), Volume 1, Copyright © 2003 Rick Joyner. All rights reserved.)

Dodaj nov komentar