»Gospod, kako naj storim to, za kar si me poslal?« sem molil, »ko pa ne morem poskrbeti niti za svojo ženo in otroke?« Samuel, Pablo in Esther so se igrali na dvorišču, njihove bose noge pa so potrjevale mojo dilemo.
Pred kratkim smo se preselili v Cali, tretje največje mesto v Kolumbiji, da bi evangelizirali in osnovali cerkve polnega evangelija. Vendar pa sem se soočil z eno veliko težavo – denarjem.
V naši službi za Boga nam ni nikoli bilo lahko – ne na začetku v Bogoti, ne v šestih letih v Boyaci, niti v treh letih v Pereiri. Cerkve tam so bile močne in so nas zmogle podpirati. Cali pa je bila drugačna zgodba. Enostavno ni bilo dovolj vernikov, da bi podpirali naše delo. Bili smo odvisni samo od sebe in Bog je bil moje edino zatočišče.
Ko sem molil in premišljeval, kako bi Bog želel, da ravnam v tej situaciji, sem odprl Sveto pismo na Pregovorih. V 13,23 piše: »Veliko živeža daje krčevina revnih ...«. Kaj je Gospod mislil s tem in kako bi lahko odkril, kaj je moja »krčevina«, ki naj bi obrodila hrano? Jasno je bilo, da potrebujemo odgovor, saj smo imeli komaj za jesti.
Preden sem tistega dne vstal od molitve, mi je Bog dal idejo, da začnem proizvodnjo začimb. Lahko bi kupil surovine od kmetov izven mesta Cali, jih zmlel, zmešal in zapakiral v svojem stanovanju, končane izdelke pa prodal trgovinam.
Preden sem šel študirat na teološko šolo, sem bil poslovodja v trgovini in pridobil nekaj znanja. Izdelovanje začimb pa je bilo zame nekaj novega. Poleg tega pa sem imel še eno prepreko. Okoliški pastorji me bodo zagotovo kritizirali, ker se ukvarjam še z nečim drugim, kot le pridiganjem. Pa vendar sem vedel, da je pristop, ki se ga bom lotil, svetopisemski. Kaj ni apostol Pavel izdeloval šotore, da se je lahko preživljal v področjih, kjer zanj ni bilo podpore? Moram biti sposoben prenesti kritiko in slediti Božjemu vodstvu.
V mojih žepih je bilo le 17 pesosov – manj kot en dolar. Pa vendar sem s tem kupil 1,5 kg surovega česna ter 2 kg moke. Vse skupaj sem ročno zmlel in se odpravil do prve stranke.
»Začenjam z novim poslom in želel bi vam dobavljati česen,« sem mu dejal in mu pokazal vzorce.
Ogledal si jih je. »Kakšna pa je cena?« je vprašal.
Pravzaprav se nisem vnaprej odločil glede tega. »Petnajst pesosov za pol kilograma,« sem hitro dejal.
Kazalo je, da je moja cena konkurenčna in odločil se je preizkusiti vzorce. Ko sem se vrnil nazaj, pa nanj niso naredili vtisa. »Preveč koruzne moke,« je dejal. »Najbolje bo, da poskusiš ponovno.«
Potrt sem zapustil trgovino. Toda po nekaj poskusih in testih sem se ponovno vrnil z novimi vzorci. Ko jih je lastnih trgovine preizkusil, je naročil 10 kilogramov. Moje posel je dobil zagon!
Ko sem osvojil prvo zmago, sem začel eksperimentirati z drugimi začimbami: cimet, poper, bosiljka, muškatni orešek in lovor. Brez inventarja toda z veliko vere sem sestavil cenik in začel obiskovati hotele in mesno predelovalne obrate. Moje velikopotezne besede so bile izzvane nekega dne, ko je neka proizvodnja naročila 60 kg lovorja. S kratkoročnim posojilom sem kupil surovino in izvršil naročilo.
Ob koncu dveh mesecev sem uspel zbrati 15.000 pesosov. Čeprav je bila večina dobička vloženega nazaj v posel, smo lahko uporabili nekaj tega denarja, da smo se preživljali. Sedaj sem si lahko privoščil karte za mestni avtobus, da sem lahko obiskal cerkve in razna srečanja, kamor sem bil povabljen, da pridigam. Cerkve so bile ustanovljene, evangelistične kampanje so vodile ljudi do Jezusa, bolni so bili ozdravljeni, verni pa so bili izpolnjeni s Svetim Duhom.
Kmalu je posel prišel do križišča. Zdelo se je, da je pripravljen za nadaljnjo širitev, toda potreben bi bil dodaten kapital. V državi, kjer je bila nezaposlenost celo do 30%, so bile moje sanje, da zaposlim nekaj svojih ljudi. Ali je obstajala pot?
Dve različni banki, ki sta bili domnevno ustanovljeni, da bi pomagali malim podjetnikom, sta me zavrnili. Odločil sem se, da vzpostavim kontakt z Inštitutom za mednarodni razvoj v Vienni, Virginija, ZDA. Rečeno je bilo, da ti krščanski podjetniki pomagajo vernikom v državah tretjega sveta ustanoviti posle, da pomagajo podpirati sebe in svoje cerkve.
Pravzaprav so delovali kot posredniki med kristjani, kot sem bil jaz ter tistimi v Severni Ameriki, ki so imeli kapital, da so lahko pomagali. Z njihovo pomočjo smo skupaj načrtovali širjenje posla ter našli nekoga, ki mi je bil pripravljen posoditi 3.000 dolarjev, ter naredili velik korak naprej. Zmogli smo narediti zaloge, nakupiti nekaj opreme, razširiti delovanje na področje čajev in začimb, pridobiti licenco za prodajo po celi državi in registrirati blagovno znamko.
Danes lahko najdete naših 22 različnih začimb in 22 čajev v številnih mestih Kolumbije. Bog nas je obilno blagoslovil, zaposlenega imamo tudi mladeniča, Henryja Moralesa, ki vodi poslovanje. Podjetje sedaj zaposluje približno 12 ljudi, med njimi tudi pastorja majhne cerkve v mestu Armenija, ki mu prodaja naših izdelkov predstavlja nujen dodatek k majhni plači.
Leta 1978 sem bil s strani Panameriške misije, skupine, ki me je poslala v Cali, povabljen, da postanem njihov izvršni tajnik, ki bi nadzoroval 80 pastorjev in 100 cerkve preko cele Kolumbije. Ker me je Gospod tako obilno blagoslovil, sem lahko sprejel to mesto, čeprav mi niso mogli nuditi cele plače. Posel z začimbami je poskrbel za preostali del plače.
Ob nedeljah so prostori proizvodnje začimb postali prostor za bogoslužje za 60 ljudi. Henry Morales in njegova žena sta vodila skupino. Mize so potisnili k stenam, postavili stole ter prinašali sporočilo Božje moči in ljubezni v soseščino.
Ideja, ki mi jo je Bog dal leta 1971, se je že davno tega potrdila in dvomi so izginili. Pred kratkim smo vzeli v najem zemljo, da bomo lahko pridelovali svoje začimbe, kar je še dodatno razširilo naše delovanje.
Moj delovni čas nadzorovanja podjetja se je skrajšal na samo približno pet dni na mesec. To mi je omogočilo, da se lahko posvetim delu za Boga. On se je izkazal za zmožnega tako poskrbeti za moje potrebe, kot tudi mi omogočiti, da svoj čas skoraj v celoti posvetim oznanjevanju Dobre novice o vstalem Gospodu Jezusu Kristusu! Njemu slava na veke!
Dodaj nov komentar